Približno šest milijonov čepkov v našem človeškem očesu zaznava barve trikromatsko. To pomeni, da zaznavamo osnovne barve: rdečo, modro in zeleno. Če so na primer istočasno vzdraženi čepki za rdečo in modro barvo, bomo svetlobo dojemali kot vijolično.
Dikromatske oči pa delujejo drugače. Rdečo in zeleno barvo namreč ne morejo zaznavati tako intenzivno. Zato lahko razlikujejo samo med modro in rumeno. Ker psi slabo vidijo različne barve, se bolj osredotočajo na osvetljenost predmetov.
V svoji mrežnici imajo veliko paličic. Paličice so senzorične celice, ki so specializirane za zaznavanje svetlobe. Njihova naloga je, da razlikujejo med svetlobo in temo.
Paličice prav tako določajo frekvenco utripanja. Na podlagi ponavljajočih se svetlo-temnih sprememb lahko sliko dojemajo kot enotno sliko. Pri ljudeh je ta frekvenca približno 60 dražljajev na sekundo. Pri naših štirinožcih pa je ta številka bistveno višja. Zato lahko psi veliko bolje zaznajo premikajoče se predmete, kot je leteča žoga. V nasprotju pa negibne predmete veliko težje opazijo.
Kako pa lahko psi vidijo v temi?
Poleg velikega števila paličic v mrežnici ima njihovo oko tudi polmesečasto odbojno plast tapetum lucidum. Gre za kristalom podobne strukture, ki se nahajajo v žilnici. Lahko odbijajo svetlobo, ki vstopa v oko. To stimulira senzorične celice.
Kako so pasje oči zgrajene?
Pasje oči so zgrajene na enak način kot človeške.
Zunanja plast daje očesu obliko in je sestavljena iz beločnice in prozorne roženice, ki je neposredno pred zenico. Roženica zaradi svoje močne ukrivljenosti vpliva tudi na ločljivost očesa, kar močno vpliva na vid.
Srednja plast očesa se imenuje uvea. Razdeljena je na šarenico, ciliarnik in žilnico: Šarenica daje pasjemu očesu barvo in lahko s pomočjo svojih mišic zoži ali razširi zenico. Tako uravnavajo vpad svetlobe v oči. Ciliarnik uravnava napetost leče in spremembe lomnosti očesa. Poleg tega proizvaja prekatno vodico, ki uravnava očesni tlak in delovanje žilnice, ki oskrbuje določena tkiva s pomembnimi hranili.
Mrežnica, ki leži za za steklovino, je sestavljena iz številnih celičnih plasti. Različne vrste celic, vključno s paličicami in čepki, omogočajo tanki mrežnici, da zazna svetlobo in barvo. Vsak dražljaj se preko optičnega živca prenese v možgane. Šele možgani zaznajo barvo ali svetlost dražljaja in psu prikažejo sliko.
Najpogostejše bolezni oči pri psih so naslednje:
Omeniti velja tudi te očesne bolezni, s katerimi se bo sigurno vsaj enkrat srečal vsak pasji lastnik:
Dokazano je, da so določene pasme genetsko bolj podvržene težavam z očmi, kot je na primer glavkomom ali progresivna atrofija mrežnice. Danes obstaja že kar nekaj genetskih testov za dedne bolezni oči, ki se najpogosteje pojavljajo v določeni pasmi.
Še vedno pa velja, da je preventiva najboljša kurativa – redno preglejujte in čistite oči svojemu ljubljenčku.
Za čiščenje lahko uporabite Aravine čistilne robčke. V kolikor opazite kaj nenavadnega pa ne oklevajte z obiskom pri veterinarju.